Za učence tretje triade, se je v času od 4.11 – 4. 12. 2020 odvijal nagradni  natečaj »VEM, KAM GREM«.

Ekipa projekta NKT VKO ZRSZ je zasnovala nalogo, ki je učencem pomagala spoznavati, kaj si v življenju želijo. Namen je bil spodbuditi učence k razmišljanju o sebi in o prihodnosti: o tem, kakšni si želite biti, kaj bi radi dosegli, kaj vam je pomembno, o izbiri poklica in načrtovanju kariere v najširšem možnem pomenu besede.

Z reševanjem zadane naloge so otroci premlevali o svoji življenjski misiji in dolgoročnih ciljih, o interesih, vrednotah ter virih moči, osmišljali prizadevanja in napore v sedanjosti. Spodbujalo jih je k ustvarjanju predstave o sebi v prihodnosti. Življenjska vizija jim tako pomaga ostati osredotočene in usmerjati izobraževalne in druge odločitve ter dejanja tako, da jim ta pomagajo ostati na poti, ki je skladna z njihovimi izbirami, željami in vrednotami.

KAJ  SO MORALI  NAREDITI? Učenci so morali odgovoriti na nekaj vprašanj iz naloge natečaja in nato ustvariti VIZUALIZACIJSKO TABLO svoje karierne prihodnosti.

Očem premišljuje učenka 9. razreda, LANA KERČMAR in kako vidi sebe v bodočnosti lahko razberete iz njene osebne predstavitve na natečaju, kjer se je uvrstila med glavne nagrajence natečaja. 

ČESTITAMO LANA!

V času dela na daljavo niti ne opazimo, kako hitro teče čas, saj smo že krepko zakorakali v adventni čas, ki ima vedno svoj čar, saj je to čas pričakovanj, upanj in želja. To je tudi čas, ko nas običajno obiščejo dobri možje. Celotno podobo zaokroži še narava, saj k decembru sodita tudi sneg in mraz.

Letošnji december je zaradi epidemije korona virusa žal drugačen. Vsi moramo ravnati odgovorno in se držati ukrepov, zato prijetna decembrska druženja niso mogoča. Za današnji dan, 4. december,  smo na naši šoli in v našem vrtcu načrtovali tradicionalno dobrodelno prireditev, ki pa smo jo zaradi nastalih razmer odpovedali že avgusta.

Kljub neprijaznim časom pa ostanimo optimistični z upanjem, da tudi z našo odgovornostjo premagamo epidemijo in kmalu zaživimo ponovno bolj svobodno.

Prepričan sem, da boste v krogu svojih družin adventni čas obeležili. Tudi naši učenci se zelo trudijo, da decembrski čas ne bi izgubil svojih čarov.  Tako bodo tedensko pod zavihkom ŠOLSKO NOVINARSTVO/VESELI DECEMBER objavljali aktualne prispevke. Učenci gledališkega kluba pa pripravljajo božične zgodbe za vse nas, predvsem pa za mlajše učence. Zgodbe bomo objavljali v menuji BOŽIČNE ZGODBE.

Ravnatelj:
Johann Laco

Obveščamo vas, da je Vlada Republike Slovenije zaradi aktualnih epidemioloških podatkov podaljšala ukrepe za zajezitev in obvladovanje epidemije COVID-19. To pomeni, da ostaja v veljavi odlok o prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja. Izjema so zaposleni v zavodih in člani organov zavodov. Posledično ostaja v veljavi tudi sklep ministrice o izobraževanju na daljavo. Vrtci še naprej delujejo v zmanjšanem obsegu, ki zagotavlja nujno varstvo za otroke, katerih starši so zaposleni in varstva ne morejo zagotoviti na drug način.

Vlada je na svoji seji sprejela tudi Načrt sproščanja ukrepov za zajezitev in obvladovanje epidemije nalezljive bolezni COVID-19, na podlagi katerega se bodo na področju vzgoje in izobraževanja ter športne dejavnosti ukrepi sproščali po fazah:

1. v oranžni fazi umirjanja (pod 1000 okužb / 1000 hospitaliziranih bolnikov s COVID-19) se predvideva odprtje vrtcev in šol za 1. triletje ter osnovnih šol prilagojenim programom in zavodov za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami. Sprostile se bodo lahko tudi športne aktivnosti na prostem.
2. v rumeni fazi umirjanja (pod 600 okužb / 500 hospitaliziranih bolnikov s COVID-19) se osnovne šole odprejo v celoti. V šole se vrnejo tudi zaključni letniki srednjih šol.
3. v zeleni fazi umirjanja (pod 300 okužb) se odpravijo vse omejitve na področju vzgoje in izobraževanja ter športnih dejavnosti.

Doseganje kriterijev za sproščanje ukrepov po fazah se bo spremljalo na dnevni ravni. Ko bodo kriteriji doseženi, bodo predvideni ukrepi posamezne faze stopili v veljavo drugi naslednji dan po ugotovitvi.

Ker je trenutna epidemiološka situacija slabša od pričakovane, bo v tednu od 30. novembra do 4. decembra izobraževanje potekalo še vedno na daljavo, vrtci pa bodo tudi v tem tednu zagotavljali le nujno varstvo otrok.

Evropski teden zmanjševanja odpadkov poteka od 21. do 29. novembra. Letos je posvečen tako imenovanim nevidnim odpadkom.

In kaj so nevidni odpadki? Nanašajo se na veliko količino odpadkov, ki nastanejo med proizvodnim procesom izdelkov. Velikega deleža teh odpadkov ni mogoče reciklirati ali sežgati v sežigalnicah.

Ste vedeli, da se za izdelavo pametnega telefona, ki tehta manj kot 200 gramov in prihaja v majhnem paketu, proizvede neverjetnih 86 kilogramov odpadkov? Namen ETZO je opozoriti na ogromne količine teh odpadkov in izpostaviti dejanski vpliv teh izdelkov na okolje ter preprečevati nastajanje teh odpadkov. K zmanjševanju teh odpadkov lahko veliko prispevamo tudi mi. Kot potrošniki lahko življenjsko dobo izdelkov podaljšamo s ponovno uporabo in popravilom, nakupom rabljenih izdelkov, najemom in skupno uporabo izdelkov namesto, da bi imeli vsak svoje. Pred nakupom premislimo ali ga resnično potrebujemo. Na ta način ne bomo samo zmanjšali količine odpadkov, ampak bomo morda prihranili tudi kakšen evro v naši denarnici.

                                                                                               Urška Marčič, koordinatorica Eko šole

Za prispevke naših šolskih novinarjev smo ustvarili nov zavihek na naši spletni strani. Zavihek najdete v levem meniju spletne strani, oziroma na povezavi šolsko novinarstvo

Dan slovenske hrane letos obeležujemo 20. novembra. Vsako šolsko leto je osrednji dogodek ob dnevu slovenske hrane izpeljava slovenskega tradicionalnega zajtrka.

Dolgoročni cilj projekta je vplivati na izboljšanje odnosa do hrane, njene pridelave, varovanja okolja in zdravja populacije. Slovenija z domačo pridelavo ne pokriva svojih potreb po kmetijsko-živilskih proizvodih, zato je za Slovenijo zagotavljanje prehranske varnosti zelo pomembno. Cilj razvoja slovenskega kmetijstva in proizvodnje hrane je zagotavljanje prehranske varnosti s stabilno pridelavo varne, kakovostne in potrošniku dostopne hrane. Lokalna in regionalna samooskrba s hrano ima torej velik pomen, ki se kaže v urejenosti in obdelavi podeželja, izboljšanju zdravja prebivalstva kot posledica uživanja kakovostnejše hrane (višja hranilna vrednost, višja vsebnost vitaminov), varovanju okolja (izognemo se dolgih transportov živil, ki prispevajo k povečani porabi fosilnih goriv, hrupu in onesnaženju zraka, povečani uporabi embalaže in dodajanju konzervansov živilom), ohranjanju delovnih mest na podeželju.

Letos bi bila jubilejna deseta izvedba, vendar bo projekt zaradi zapletenih epidemioloških razmer in ob upoštevanju ukrepov za zajezitev širjenja virusne bolezni COVID-19 letos potekal drugače kot v preteklih letih.

Dan slovenske hrane bomo letos obeležili v okviru pouka na daljavo, saj se vsi skupaj zavedamo pomena lokalne hrane in pomena rednega zajtrkovanja.

Dragi učenci, spoštovani starši, spodbujamo vas, da tokrat dan slovenske hrane obeležite v vaših družinah in pripravite zajtrk, ki bo vključeval živila, ki sestavljajo tradicionalni slovenski zajtrk. To so kruh, maslo, med, mleko in jabolko. Čas, ko več ostajamo doma, lahko izkoristimo tudi kot priložnost, da izboljšamo naše prehranske navade.

Ravnatelj
Johann Laco