Dan živali

Bliža se dan živali. Krasen praznik za vse, ki imamo radi živali. Ne smemo pozabiti, da so živali zelo pomembne in nam velikokrat polepšajo dan. Zato, če imate hišne ljubljenčke, jim ne pozabite dati priboljškov, se z njimi igrati in jim seči v taco, mislim v krilo, ali v plavut … saj ni važno kam – pomembno je le, da jim namenite svojo pozornost, svoj čas in svojo ljubezen, In ne pozabite biti hvaležni za to, da jih imamo. Kajti brez njih bi naš svet bil popolnoma drugačen.

Oliver Andrejčak,
član novinarskega krožka

4. oktober – svetovni dan živali

  1. oktobra že tradicionalno obeležujemo svetovni dan varstva živali, ki je prvič potekal leta 1931 v Firencah v Italiji na ekološkem kongresu, z namenom opozoriti na zaskrbljujoči položaj ogroženih živalskih vrst. 4. oktober so izbrali, ker na ta dan goduje sveti Frančišek Asiški, ki je zagovarjal odgovoren in ljubeč odnos do živali in okolja.

Društva za varstvo in zaščito živali po vsem svetu prirejajo dogodke z namenom opozarjanja in opominjanja ljudi, kako pomembno vlogo imajo živali v našem vsakdanjem življenju.

Na ta dan je vsakoletna priložnost, da ljudje razmislimo o našem sobivanju z živalmi. Veliko ljudi namreč še vedno ne skrbi ustrezno za svoje ljubljenčke, se zanje odločijo zaradi napačnih razlogov ali jih celo zapustijo in prepustijo nemilosti, velikokrat pa tudi mučijo. Veterinarska uprava vsako leto odvzame približno 300 živali in izreče približno 900 glob zaradi neprimernega ravnanja z živalmi. Leta 2008 so tako pričeli z akcijo Moja žival, moja odgovornost, s katero želijo te številke močno znižati.

Prvotni namen svetovnega dne živali, katerega simbol je oranžna pentlja, je bil osveščanje javnosti o ogroženih in skoraj izumrlih živalskih vrstah. Dandanes je ta dan posvečen vsem živalskim vrstam, s katerimi si delimo planet in s katerimi smo neizogibno povezani.

Živimo v času, ko se zaradi globalnega segrevanja in onesnaževanja okolja število izumrlih živali in živalskih vrst vedno veča, zato je pomembno. da ta dan obeležujemo že zaradi tega, da spomnimo na vse živali, ki so umrle, in naredimo nekaj, da se to število zmanjša.

Na ta dan ima lahko vaš ljubljenček izgovor za dodatni priboljšek in objem, saj je vendarle njegov dan. Vso leto pa lepo ravnajte z vsako živaljo, jo negujte, spoštujte in jo imejte radi.

Kristina Bohar,
članica novinarskega krožka

Govorilne ure

Spoštovani starši!

V trenutni situaciji govorilnih ur na običajen način ne bo možno izvajati. V kolektivu smo se v soglasju s člani Sveta staršev OŠ Gornji Petrovci dogovorili:
Razredniki bodo pripravili časovni razpored (dan in ura) govorilnih ur. Starši posameznega otroka se boste lahko govorilnih ur udeležili vsak drugi ali tretji mesec. V kolikor se boste želeli udeležiti pogovornih ur izven pripravljenega urnika, vas prosim, da se o terminu dogovorite z razrednikom.

Nerazrednikov na govorilnih urah ne bo. V kolikor se boste želeli pogovoriti z njimi, so vam na voljo ob tedenskih pogovornih urah ali po individualnem dogovoru. Na vse govorilne ure, ki niso v skladu z razrednikov načrtom, se morate predhodno najaviti (tudi na dopoldanske pogovorne ure pri učiteljih). Govorilne ure bodo lahko potekale: v živo, po videokonferenci ali po telefonu – odvisno od epidemiološke slike.

Oktobra bomo govorilne ure poskusili izvesti  v živo, v treh delih:

  • torek, 6. oktobra za starše učencev 1., 4. in 7. razreda med 15. in 17. uro (po seznamu razrednikov)
  • sredo, 7. oktobra za starše učencev 2., 5. in 8. razreda med 15. in 17. uro (po seznamu razrednikov)
  • četrtek, 8. oktobra za starše učencev 3., 6. in 9. razreda med 15. in 17. uro (po seznamu razrednikov)

V kolikor imate zadržke do srečanja v živo, sporočite to razredniku in se dogovorite o obliki izvedbe govorilne ure.

Ravnatelj:
Johann Laco

MALE SIVE CELICE

V četrtek, 24. septembra, po športnem dnevu, smo se trije učenci (Sara Nemec, Lea Rituper in Timo Kuronja) zbrali na dvorišču naše šole in z učiteljico Martino Horvat odšli v Križevce pri Ljutomeru na tekmovanje Male siv celice. Tekmovali smo proti Osnovni šoli Beltinci.
Med vožnjo nam je učiteljica razložila, kako približno bo potekalo tekmovanje, preostanek vožnje smo se pogovarjali ali bili na telefonih. Nihče ni imel preveč velikih pričakovanj, a smo vsi vseeno bili še kar živčni.
Ko smo prispeli, je pred nami bila še ena ekipa, zato smo morali malo počakati, kar nas je naredilo še bolj živčne. Čakanje smo si krajšali s pogovorom. Preden smo vstopili, nam je učiteljica še na kratko razložila, kako bo potekalo tekmovanje, saj nam vsem še ni bilo čisto jasno.
Ob vstopu nas je pozdravil naš voditelj Nik Škrlec in nam na kratko razložil pravila še enkrat. Med tekmovanjem smo bili živčni, a tega nismo pokazali. Ko so učenci OŠ Beltinci dobili še zadnje in odločilno vprašanje, smo vsi z napetimi ušesi poslušali. Odgovorili so napačno, kar je  pomenilo, da je bila zmaga naša. Zmagali smo z rezultatom 14 proti enajst. Preden smo odšli, so nas še pred kamero vprašali nekaj vprašanj in končalo se je hitreje kot bi si mislili.
Med potjo domov je učiteljica sporočila novico še ravnatelju in vsi smo hoteli slišati njegovo reakcijo, saj še sami nismo mogli verjeti, da nam je uspelo, zato smo bili zelo zelo veseli. Bravo mi!

Sara Nemec

23. SEPTEMBER – PRAZNIK SLOVENSKEGA ŠPORTA

Praznik slovenskega športa??? KAJ? ZAKAJ? KAKO?

Praznik slovenskega športa obeležujemo 23. septembra. Čeprav to ni dela prost dan, je pa državni praznik. Praznik je bil uveden leta 2020 na pobudo Olimpijskega komiteja Slovenije. Datum je izbran kot obletnica, ko je ob zmagi veslačev Iztoka Čopa in Luke Špika ter strelca Rajmonda Debevca na poletnih olimpijskih igrah v Sydneyu leta 2000 bila prvič slišana slovenska himna Zdravljica.

23.september velja tudi za prvi dan Evropskega tedna športa. Slovenija je kot osma na svetu uvedla tovrstni praznik, pred njo so to storili še Indija, Iran, Malezija, Katar, Turčija, Tajska in Japonska. Tudi naša šola je praznik slovenskega športa obeležila s športnim dnem. Mlajši učenci so imeli športni dan v sredo, 23. septembra, starejši pa dan kasneje, v četrtek, 24. septembra. Pa si poglejmo, kako smo ta dan preživeli.

                                                                                                                                    Nina Bedič

V četrtek, 24. septembra 2020,  se je na naši šoli odvijal športni dan. Izvedli smo ga učenci od 6. do 9. razreda.
Najprej smo sodelovali na predstavitvah športov. Vsaka predstavitev je trajala 25 minut, sledil je 5 minutni odmor. Deveti razred si je najprej ogledal in sodeloval na predstavitvi ženskega nogometa. Ženski nogomet so predstavljale učenke, ki sodelujejo v klubu ŽNK Zmagovalke. Igrali smo nogomet 1 na 1 in sodelovali na poligonu. Na koncu smo še nekaj minut igrali nogomet.
Po 25 minutni predstavitvi nogometa smo odšli v telovadnico na predstavitev karateja. Učili smo se samoobrambe in mehkega padca. Naučili smo se karatejskega pozdrava, vdiha, vadili karto in se naučili, kaj sploh je karta. V pomoč senseju (učitelju karateja) so bili 3 učenci, med njimi tudi učenka naše šole, Lea Rituper.
Nadaljevali smo na točki namiznega tenisa. Najprej sta nam učitelja namiznega tenisa pokazala profesionalno igro, potem smo se pa še mi preizkusili v igri. Nekaterim je šlo dobro, drugim malo manj.
Kot zadnjo točko pa smo si ogledali hokej. Hokej nam je predstavil Hokejski klub Moravske Toplice. Naučili in vadili smo prijem loparja, vodenja žoge, trikov in podajanja.
Po predstavitvi teh športov je sledila malica in nato pohod. Opravili smo pohod do Križarke. Ko smo se vrnili, smo do kosila igrali nogomet.
Dan je bi lep, poučen in zabaven. Predvsem pa je pomembno to, da je vsak od nas naredil nekaj dobrega za svoje zdravje, kar je tudi osnovni namen praznika slovenskega športa.

Lana Kerčmar

V četrtek, 24. septembra,  je na naši šoli potekal športni dan.

Tema športnega dne so bile predstavitve raznih športov:  karate za borbene, namizni tenis za posameznike s hitrimi refleksi, hokej na travi za bolj spretne in nogomet – no…  – za večino. Izbrane športe so predstavljali neverjetni talenti, pri katerih si, ko si jih gledal, stal in jih občudoval.

Sledila je malica in po malici priprava na pohod. Cilj pohoda je bila Križarka. Pohod smo začeli v šoli in nadaljevali proti Stanjevcem. Hojo nam je popestrilo druženje s prijatelji in fina glasba. Do cilja nismo prišli, saj je pohod že tako ali tako bil kar precej dolg. Zato smo si vzeli pavzo in odšli nazaj proti šoli.

Nekateri so po prihodu nazaj imeli še začuda energijo za igro nogometa, za kar lahko rečem samo vsaka čast. Po kosilu pa se je športni dan, ki je veliko otrok kar precej utrudil, končal. Domov smo se vrnili s prijetno utrujeni, a s pozitivnimi vtisi.

Oliver Andrejčak

(Skupno 65.009 obiskov, današnjih obiskov 278)