Šege in običaji v decembru – Matic Novak

Sveta Barbara: 4. decembra se spomnimo na devico in mučenko Sveto Barbaro. O njej ni zanesljivih podatkov, legenda pa pravi, da je bila zelo lepa in jo je oče ljubosumno čuval pred zunanjim svetom. Učili so jo filozofi, govorniki in pesniki. Zaradi nekega mladega zidarja se je na skrivaj začela zanimati za Krščansko vero. Ko je oče odšel na potovanje, je v stolpu, v katerem je bila zaprta dala narediti tri okna. To predstavlja Sveto Trojico. Ko je oče prišel domov je poleg oken zagledal še lesen križ. Ko mu je povedala, da jo zanima Krščanstvo, jo je želel ubiti, vendar jo je čudežno odneslo v planjavo. Ko jo je oče ujel je dobila kazen. Obsodili so jo na mučenje in smrt, vendar je ostala zvesta svoji veri. Sveta Barbara je zavetnica artirelistov, tankistov, inženircev, rudarjev …

Miklavž: v noči iz 5. na 6. december običajno pride Miklavž ter z darili razveseli predvsem pridne otroke. Obdarovanje je sicer le del praznovanja, saj ima glavno vlogo povorka. Miklavž z angeli in hudiči (parklji) hodi po vasi od hiše do hiše in obiskuje otroke. Včasih so se otroci več dni pripravljali na prihod Miklavža. Učili so se raznih pesmic ter molili. Ko je Miklavž prišel je vprašal, če so bili to leto pridni. Običajno so mu tudi kaj zapeli. Otroci so za darila dobili suho sadje, jabolka, rožiče ali orehe. Kasneje se je pojavljalo tudi južno sadje in čokolada. Otroci v mestih so dobivali tudi »premožnejša« darila, kot so igrače ali oblačila. Danes Miklavž skoraj vedno prinese mandarine, saj v zimskih časih dobro teknejo. Če je otrok dobil šibo pomeni, da to leto ni bil dovolj priden. Parklji z verigami Miklavža spremljajo predvsem zato, da bi malo prestrašili poredne otroke, da bi ti bili bolj pridni

Sveta Lucija: 13. decembra se  praznujemo god Svete Lucije. Ker jo je mama želela poročiti s poganom si je Lucija iztaknila oči. Angeli so ji jih prinesli nazaj in od takrat je zavetnica vida. Šega je zanimiva saj se 12. decembra dve ženski in dva moška našemijo v Sveto Lucijo. Ponekod v Prekmurju jo spremljajo parklji. Njena vloga je podobna Miklavževi. Hodila je od hiše do hiše in od otrok zahtevala, da molijo. Če niso bili pridni in ubogljivi jim je zagrozila z vilicami na krožniku poleg dveh svinjskih oči ali pa z burklami. Včasih se je zavila v črno, zdaj pa se v belo rjuho. Obraz si lahko namaže tudi s sajami ali s pšenično moko. Na glavi je včasih imela tudi roge. Ko hodi od hiše do hiše ima v eni roki krožnik s svinjskimi očmi, vilico in nožem, v drugi roki pa burkle.

Božič: 24. decembra zvečer in 25. zjutraj Katoličani praznujejo rojstvo Jezusa Kristusa. Z Jezusovim rojstvom se je Bog zavzel za svet in človeka. Natančen datum Jezusovega rojstva ni znan, vendar je Papež Julij I. določil 25. decembra. Praznujemo ga tako, da običajno v hiši postavimo jelko. V noči iz 24. na 25. december pride Božiček in predvsem otrokom prinese darila. Pomemben del božiča je polnočnica. Katoličani se ob polnoči zberejo v cerkvi in obeležijo rojstvo Jezusa Kristusa. Po navadi so v cerkvi jaslice, ki uprizarjajo Jezusovo rojstvo. Včasih otroci odigrajo kakšno igro na to temo, pojajo se božične pesmi (najbolj znana je Sveta noč). Družine, ki pa ne gredo k polnočnici, običajno pripravijo božično večerjo ter poslušajo božične pesmi (moderne).

Štefanovo: Katoličani 26. decembra praznujejo god Svetega Štefana, diakona in prvega mučenca. Štefan je bil judovski razumnik, ki mu zaradi modrega in logičnega govora niti starešine niso mogle ugovarjati. Bil je poln milosti in moči med ljudmi pa je delal čudeže. Sovražno razpoloženi svet starešin ga je obtožil sovražnega govora zoper Boga. Odpeljali so ga iz Jeruzalema in ga kamenjali. Umrl je z besedami: »Gospod Jezus, sprejmi mojega duha!« in  »Gospod, ne prištevaj jim tega greha!«  Sveti Štefan je zavetnik kamnosekov, priprošnjik pri glavobolih in zaščitnik konj. V mnogih župnijah na Štefanovo blagoslavljajo konje. Nekateri konjerejci na ta dan konje okrasijo s cvetjem. Na konjih prihajajo k cerkvi in s konji jezdijo po poljih ter trosijo sol, da bi polje dobro obrodilo.

Tepežkanje: 28. decembra praznujemo tepežkanje. To je dan, ko otroci lahko tepežkajo starše in druge odrasle po vasi. S tem jim dajo srečo v novem letu. Včasih so pa skoraj odrasli fantje tepežkali mlada dekleta. Ta običaj je nastal, ker je ob Jezusovem rojstvu Herod dal umoriti vse judovske dečke mlajše od dveh let v okolici Betlehema. Danes otroci ob tepežkanju dobijo tudi malo plačilo. V Prekmurju otroci ob tepežkanju govorijo: »Friški, friški, zdrave, zdrave v eton novon lete! Sega za volej, düšnoga zveličanja pa največ!«

Šentjanževo: Tako kot Sveti Štefan blagoslavlja sol in vodo, Sveti Janez blagoslavlja vino. Šentjanževo praznujemo 27. decembra. Na ta dan so verniki v cerkev nosili vino. Blagoslovljeno vino je postal šentjanževec. Na ta dan je vsak član družine dobil požirek te pijače. Celo živina je na kruhu dobila nekaj kapljic šentjanževca. Na Gorenjskem so hlapci in dekle zamenjali službe. Ustavili so se v vaški gostilni in vsak je dobil požirek tega vina. Nato so skupaj zaplesali. Tudi ta legenda pripomore k prepoznavnosti šentjanževca. Kmet, ki je bil obsojen na smrt je za svojo zadnjo željo želel kozarec šentjanževca. Ko je rabelj šel po vino je sodnik  ugotovil, da je kmet nedolžen. Tako mu je šentjanževec rešil življenje. Od takrat je to vino poslovilna pijača, pijeta ga ženin in nevesta, ko se na poročni dan odpravljata iz dekliškega in fantovskega stanu, pili so ga fantje, ko so šli med vojake, naročila pa ga je tudi vesela družba v gostilni pred odhodom domov.

Staro in novo leto: v noči iz 31. decembra na 1. januar proslavimo prehod v novo leto. Običajno se zbere širša družina in prijatelji. Navada je, da so vsi pokonci še po polnoči, saj si tako lahko vsi zaželijo srečo v novem letu. Nekateri imajo tudi ognjemet in uživajo ter se pogovarjajo ob gledanju različnih barv in oblik na nebu. Ognjemet je predvsem na vasi, saj v mestih lahko pride do požarov ali poškodb na stavbah. V zadnjih letih je sicer vedno manj ognjemetov, saj zelo motijo živali. Ob novem letu je zelo znana jed biftek. Mnogi ga jedo v dnevih, ko se bliža novo leto. Vendar je pa ob novem letu tudi veliko težjih poškodb, saj ljudje kupujejo petarde ali pa še huje – jih izdelujejo sami. V Prekmurju je navada, da na novega leta dan otroci grejo »friškivat« in ob tem govorijo: »Friški, friški, zdrave, zdrave v eton novon lete! Sega za volej, düšnoga zveličanja pa največ!«

Zaradi vsem znane situacije bomo te praznike preživeli v ožjem krogu družine, vendar to ne pomeni, da se ne moremo zabavati.

Matic Novak

(Skupno 35 obiskov, današnjih obiskov 1)
Dostopnost