Velika noč ali vȕzem je najpomembnejši krščanski praznik. Kristjani na ta dan praznujejo Jezusovo vstajenje od mrtvih. Na veliki petek so Jezusa križali ter tretji dan po tem, na nedeljo, je vstal od mrtvih. Velika noč je za kristjane praznik veselja in upanja; verujejo, da je Jezus s svojim vstajenjem premagal telesno in duhovno smrt ter za vse prinesel upanje, za kristjane pa upanje na vstajenje po smrti.

Velikonočne tradicije se v veliki meri razlikujejo od države do države. Po tradiciji je na Veliki petek zapovedan post, na Veliko soboto pa se blagoslovijo jedi, ki se potem zaužijejo za nedeljski zajtrk. Tudi v Sloveniji imamo določeno simboliko; suho meso simbolizira Kristusovo telo, rdeči pirhi predstavljajo kaplje krvi, hren predstavlja žeblje, kruh in ostala peciva pa trnjevo krono, ki jo je Jezus Kristus nosil na križu. Na velikonočno nedeljo so v Sloveniji v navadi vstajenjske procesije, na čelu katerih nosijo kip vstalega Jezusa.

Sam praznik ima korenine v judovski veri, pa tudi v starih poganskih navadah, ko so praznovali prihod pomladi. V Sloveniji prazniku rečejo tudi vüzem.

Zgodnje kristjane so krščevali na predvečer velike noči in prav tako danes odrasle osebe običajno krščujejo na ta praznik. Ker je Kristus vstal iz kamnitega groba podobno kakor pišče iz jajca, in ker tudi krst pomeni vstop v novo življenje, je jajce znamenje Kristusovega vstajenja in hkrati tudi krsta. Izmenjavanje velikonočnih jajc oziroma pirhov izhaja še iz starih poganskih navad. Jajca predstavljajo ljubezen in prijateljstvo, pa tudi celotno stvarstvo kot kozmično jajce.

Oliver Andrejčák
član novinarskega krožka

 

Velika noč je najpomembnejši krščanski praznik. Kristjani na ta dan praznujejo Jezusovo vstajenje od mrtvih. Velikonočne tradicije se v veri od države do države razlikujejo. Po tradiciji je na veliki petek zapovedan strogi post, na veliko soboto se blagoslovijo (žegnajo) jedi, ki se potem zaužijejo za nedeljski zajtrk.

Tudi v Sloveniji imajo določeno simboliko – meso simbolizira Kristusovo telo, rdeči pirhi so kaplje krvi, hren predstavlja žeblje, kruh in ostala peciva pa trnjevo krono.  Letos veliko noč praznujemo 4. aprila.

V nekaterih državah imajo tudi otroci navado, da za veliko noč iščejo jajčka. Po navadi si pa tudi sosedje, prijatelji in sorodniki izmenjujejo pobarvane pirhe.

Lepe velikonočne praznike oziroma po domače lejpe vüzen!

Nina Bedič,
članica novinarskega krožka

(Skupno 370 obiskov, današnjih obiskov 3)
Dostopnost