DAN BOJA PROTI OKUPATORJU
Dne 27. aprila v Sloveniji praznujemo dan boja proti okupatorju. Ta dan velja za ustanovitev Osvobodilne fronte slovenskega narodav Ljubljani. Pred temse je ta praznik imenoval dan Osvobodilne fronte. 26. aprila leta 1941 so se tako v hiši književnika Josipa Vidmarja v Rožni dolini v Ljubljani sestali predstavniki nekaterih političnih strank in kulturni delavci. Prvotno ime ob ustanovitvi je bilo Protiimperialistična Fronta. Nastala je deset dni zatem, ko je jugoslovanska vojska v Beogradu podpisala vdajo, in dobrih 14 dni po okupaciji Slovenije. Po napadu Nemčije na Sovjetsko zvezo, 22. junija 1941 pa se je preimenovala v Osvobodilno fronto slovenskega naroda in pozvala k oboroženemu uporu. Za Slovence je dan boja proti okupatorju predvsem dan, ko se spominjamo vseh generacij slovenskih upornikov in časov, ko so Slovenci nastopili zoper fašizem.
PRVI MAJ – PRAZNIK DELA
Prvi maj že dobro stoletje, skoraj po celem svetu, obeležuje mednarodni praznik dela in delavske solidarnosti oz. dan delavstva. Ta dan je spomin na dogodke, ki so se zgodili v začetku maja 1886 v Chicagu. Delavci so takrat zahtevali osemurni delavnik, policija pa je njihove demonstracijekrvavo zadušila, saj je bilo v spopadu ubitih več ljudi, pet delavcev pa je bilo obsojenih na smrt. Tako so na prvem kongresu II. internacionale v Parizu leta 1889 sklenili, da se vsako leto v spomin na čikaške delavce 1. maja organizirajo množične demonstracije, stavke in proslave, ki so postale oblika delavskega boja. Delavci so na dan praznovanja zaprosili delodajalce, da jim dovolijo cel ali vsaj pol prostega delovnega dne in leta 1895 je večina delodajalcev takim prošnjam tudi ugodila. Delavcem ni šlole za priznanje njihovega delavskega praznika, pač pa je bilo praznovanje tudi zelo politično obarvano. Prvi maj se je kot delavski praznik obdržal in utrdil ter je danes v večini držav državni praznik.
PRVI MAJ V SLOVENIJI
Od leta 1948 je v Sloveniji prvi maj uzakonjen kot državni praznik. Delavci so na prvi maj jutro začeli z budnico delavske godbe, ki so jih imela vsa industrijska in velika delavska središča. Budnici so sledili slavnostni sprevodi z delavci, ki so se za tisti dan lepo oblekli in v gumbnicah nosili rdeče nageljne in prvomajske značke. Skupaj s sorodniki so se nato odpravili na bližnji hrib ali gozd, kjer so se udeležili delavskih shodov in tam kurili kresove in v sprevodih nosili zastave.
Želimo vam prijetne praznike, polne sonca in zdravja.
Barbara Čeh
