Dan reformacije je verski praznik, ki ga praznujemo 31. oktobra. Najprej pa nekaj malega o izvoru tega praznika.
Reformacija je bilo versko, kulturno in politično gibanje v 16. stoletju, katerega cilj je bila preureditev rimskokatoliške cerkve. Glavni začetnik reformacije je katoliški duhovnik iz Nemčije, Martin Luther, ki je v nemškem mestu Wittenberg 31. oktobra 1517 na vrata tamkajšnje cerkve pribil 95 tez. Glavni Luthrov ugovor je bil, da mrtvim ne more dati nobenega odpustka, ker duhovniška oblast ne seže na oni svet, v vice; nenazadnje ga je motilo, da je bil denar od odpustkov namenjen gradnji Bazilike sv. Petra v Rimu. Sprva je Luther zahteval le reformo katoliške cerkve, ker pa ga je ta zavrnila, se je oblikovala nova cerkvena organizacije, luteranska cerkev.
Luthra je papež zaradi upora izobčil iz Cerkve, kasneje pa ga je izobčil tudi cesar. Zaradi reformacije je prišlo do razkola v Cerkvi; na severu Evrope so bili, grobo rečeno protestanti, na jugu pa katoliki.
Luther je med drugim tudi zahteval, da naj bo cerkev revna in preprosta, prav tako bogoslužje, zavzemal se je proti čaščenju svetnikov in relikvij, cerkve se ne sme postavljati nad državo in da naj vsak vernik sam bere sveto pismo v svojem maternem jeziku.
Zadnja zahteva je pomembno vplivala na razvoj književnosti v ljudskih jezikih, med drugim tudi na slovensko književnost. V obdobju reformacije so se pojavile prve slovenske knjige. Leta 1550 je protestant Primož Trubar izdal Abecednik in Katekizem.
Reformacija se je razširila po vsej Evropi. Boj Rimskokatoliške cerkve proti reformatorjem imenujemo protireformacija.
31. oktobra od leta 1992 v Sloveniji praznujemo dan reformacije, ki je dela prosti dan. Praznujemo ga v spomin in opomin o pomenu slovenskega jezika, za katerega v preteklosti ni bilo vedno samoumevno, da ga javno govorimo, beremo in pišemo.
Oliver Andrejčak,
član novinarskega krožka
