Decembrski običaji – Tia Špilak

  1. 12. -Sv. Barbara

Sv. Barbara je bila zavetnica rudarjev, stolpov, kmetov, arhitektov, gradbenih delavcev, krovcev, zidarjev, livarjev, kovačev, kamnosekov, tesarjev, gradbenikov, zvonarjev, klobučarjev, kuharjev, mesarjev, deklet, ujetnikov, topništva, gasilcev, umirajočih in za srečno zadnjo uro; proti ognju, neurju, vročici in kugi; priprošnjica v stiski. Na njen god odrežemo vejico sadnega drevja (navadno češnja) ter ga postavimo v vazo, da se cvetovi do božiča razcvetijo.

  1. 12. -Sv. Miklavž

 Sv. Miklavž ali Sv. Nikolaj je bil krščanski škof in svetnik. Legenda pravi, da je Sv. Nikolaj izhajal iz bogate družine, ki je vse kar je podedoval razdelil med revne. V noči iz 5.12.  na 6.12.  (Nikolajev godovni dan) otroke obišče Miklavž s parklji in angeli. Zanj značilno je, da nosi suhe fige, mandarine in pa seveda šibo, a na žalost se tradicija ne ohranja več, saj starši otrokom kupujejo igrače, oblačila, itd … Pa naj ne pozabim na tradicionalni stavek      starejših: «Če ne boš vrli/vrla do te parklini odnesli, pa do žajfo iz tebe kujali!«, katerega se enostavno ne da pozabiti.

  1. 12. – Sv. Lucija   

 Sv. Lucija(devica in mučenka) je bila zavetnica slepih, bolnih otrok, skesanih pocestnic, kmetov, steklarjev, sedlarjev, krojačev, šivilj, tkalcev, nožarjev, kočijažev, pisarjev, notarjev, tapetnikov, hišnikov, vrtnarjev, odvetnikov, služkinj in krošnjarjev, proti očesnim boleznim, bolečinam v grlu, infekcijah, krvotoku in griži. Na njen god ženske ne smejo po vasi. Otroci ali natančneje fantje so morali prinesti v hišo drva, sedeti na njih in govoriti: Lica Luca ki kut kodak kodak kodak, bog daj, ka bi vaše kokauši kuste blice mele kak repa. V ”zahvalo” so dobili 2 jajci.

  1. 12. – Zapovedani post

Dan pred božičem, ko od jutra do večera ne smemo jesti mesa(izjema: večerja). Na tisti večer gremo k večernemu bogoslužju, torej v cerkev, kjer navadno veroukarji ponazorijo rojstvo Jezusa Kristusa.

  1. 12. – Božič

Božič je tradicionalni krščanski praznik in dela prost dan. Obeležujemo ga s postavitvijo smrečice, ki so jih naši dedki in babice okraševali s keksi, skozi katere so napeli vrvico. Običajno so to počeli otroci, gospodinje pa so spekle makovo in ali orehovo potico.

26.12. -Štefanovo                                                                                                                                            

Na ta dan goduje Štefan in se obeležuje tudi čaščenje in posvečevanje konj. Včasih so na ta dan zajahali konje in se z njimi odpravili na polja ter po njih posipali svete štefanjske soli, da bi polje dobro obrodilo. Konje so okrasili s cvetjem, pisanimi trakovi, smrečevjem, …Še danes se v mnogih vaseh posvečujejo konji na 26.december oz. na Štefanovo.

  1. 12. – Staro leto

Zadnji dan v letu, ko se družina zbere in čaka na polnoč. Naslednji dan se močnejši spol odpravi friškivat (običaj s šibo, ko se vaščanom zaželi srečnega pa zdravega, od friškivanih gospodinj se pričakuje nekaj v zameno- navadno denar). V hišo se prižene nesreča, če ženska prva stopi čez prag za novo leto.

Tia Špilak

 

 

 

(Skupno 91 obiskov, današnjih obiskov 1)
Dostopnost