Vzgojno-izobraževalno delo od 12. 4. 2021 dalje

Obveščamo vas, da je Vlada RS sprejela nov Odlok o začasni prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja ter univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih, ki velja do 18. aprila.
Z dnem 12. 4. 2021 se ponovno za vse otroke odpirajo vrtci in osnovne šole. Pravila in omejitve pa ostajajo v celoti enaka, kot so veljala v tednu pred zaprtjem.

Obvezni izbirni predmeti v šolskem letu 2021/2022

Objavljamo brošuro s predstavitvijo ponudbe obveznih izbirnih predmetov za šolsko leto 2021/2022

Naslednji teden (12. do 16. april) bomo začeli s postopkom izbire izbirnih predmetov. Letos bomo postopek prvič izvajali s pomočjo aplikacije eAsistent. O začetku postopka s pripadajočimi navodili vas bomo seznanili naknadno. V primeru nejasnosti se lahko posvetujete z razredniki ali izvajalci predmetov.

Obvezni izbirni predmeti so predmeti, ki si jih učenec v 7., 8. in 9. razredu izbere po svoji izbiri, glede na lastne interese, zaradi česar postanejo zanj pouk in šolske obveznosti bolj zanimive. Obvezni izbirni predmeti niso nadomestilo za obvezne predmete, ampak dodatek, ki šolsko delo bolj prilagodijo nagnjenjem in interesom posameznika.

Obvezni izbirni predmeti se ocenjujejo in imajo vsi svoj strokovno potrjeni učni načrt. Večini od njih je namenjenih 35 ur (ena ura tedensko), le tujemu jeziku 70 (dve uri tedensko), razen v 9. razredu, ko je teh ur le 32 (64) in to zaradi zgodnejšega zaključka pouka.

Obvezni izbirni predmeti niso namenjeni le poglabljanju znanja z nekega področja, temveč tudi nadgradnji znanja, pridobivanju izkušenj, povezovanju teorije in prakse, pridobivanju uporabnega znanja in odkrivanju poklicnih interesov.

Kako se bo učenec odločal ?
Učenec se lahko odloči, da bo obiskoval 2 uri obveznih izbirnih predmetov tedensko (s soglasjem staršev lahko obiskuje tudi 3 ure obveznih izbirnih predmetov). Učenec 7., 8. in 9. razreda, ki obiskuje glasbeno šolo z javno veljavnim programom, je na predlog staršev lahko oproščen sodelovanja pri obveznih izbirnih predmetih.

Zamenjava obveznega izbirnega predmeta
Učenec lahko do konca septembra zamenja obvezni izbirni predmet, toda zaradi tega se ne sme spremeniti število skupin, niti urnik (saj pouk že poteka po ustaljenem urniku).

 

Lep pozdrav

Ravnatelj
Johann Laco

VELIKA NOČ

Velika noč ali vȕzem je najpomembnejši krščanski praznik. Kristjani na ta dan praznujejo Jezusovo vstajenje od mrtvih. Na veliki petek so Jezusa križali ter tretji dan po tem, na nedeljo, je vstal od mrtvih. Velika noč je za kristjane praznik veselja in upanja; verujejo, da je Jezus s svojim vstajenjem premagal telesno in duhovno smrt ter za vse prinesel upanje, za kristjane pa upanje na vstajenje po smrti.

Velikonočne tradicije se v veliki meri razlikujejo od države do države. Po tradiciji je na Veliki petek zapovedan post, na Veliko soboto pa se blagoslovijo jedi, ki se potem zaužijejo za nedeljski zajtrk. Tudi v Sloveniji imamo določeno simboliko; suho meso simbolizira Kristusovo telo, rdeči pirhi predstavljajo kaplje krvi, hren predstavlja žeblje, kruh in ostala peciva pa trnjevo krono, ki jo je Jezus Kristus nosil na križu. Na velikonočno nedeljo so v Sloveniji v navadi vstajenjske procesije, na čelu katerih nosijo kip vstalega Jezusa.

Sam praznik ima korenine v judovski veri, pa tudi v starih poganskih navadah, ko so praznovali prihod pomladi. V Sloveniji prazniku rečejo tudi vüzem.

Zgodnje kristjane so krščevali na predvečer velike noči in prav tako danes odrasle osebe običajno krščujejo na ta praznik. Ker je Kristus vstal iz kamnitega groba podobno kakor pišče iz jajca, in ker tudi krst pomeni vstop v novo življenje, je jajce znamenje Kristusovega vstajenja in hkrati tudi krsta. Izmenjavanje velikonočnih jajc oziroma pirhov izhaja še iz starih poganskih navad. Jajca predstavljajo ljubezen in prijateljstvo, pa tudi celotno stvarstvo kot kozmično jajce.

Oliver Andrejčák
član novinarskega krožka

 

Velika noč je najpomembnejši krščanski praznik. Kristjani na ta dan praznujejo Jezusovo vstajenje od mrtvih. Velikonočne tradicije se v veri od države do države razlikujejo. Po tradiciji je na veliki petek zapovedan strogi post, na veliko soboto se blagoslovijo (žegnajo) jedi, ki se potem zaužijejo za nedeljski zajtrk.

Tudi v Sloveniji imajo določeno simboliko – meso simbolizira Kristusovo telo, rdeči pirhi so kaplje krvi, hren predstavlja žeblje, kruh in ostala peciva pa trnjevo krono.  Letos veliko noč praznujemo 4. aprila.

V nekaterih državah imajo tudi otroci navado, da za veliko noč iščejo jajčka. Po navadi si pa tudi sosedje, prijatelji in sorodniki izmenjujejo pobarvane pirhe.

Lepe velikonočne praznike oziroma po domače lejpe vüzen!

Nina Bedič,
članica novinarskega krožka

Izvajanje nujnega varstva za otroke v vrtcu in učence prve triade v času med 1. in 9. aprilom 2021

V skladu z odlokom Vlade Republike Slovenije o začasni prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja bodo šole v času med 1. in 9. aprilom 2021 izvajale pouk na daljavo.

V skladu s prej omenjenim odlokom bo za otroke v vrtcih in učence od 1. do 3. razreda zagotovljeno  nujno varstvo, če sta oba starša ali eden od staršev, ki je samohranilec, zaposlena v sektorjih kritične infrastrukture, določenih v 4. členu Zakona o kritični infrastrukturi (Uradni list RS, št. 75/17), v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja, zavodih s področja socialne varnosti, v Slovenski vojski, Policiji ter zaposleni v poklicnih gasilskih enotah. Zaposlitev se ugotavlja na podlagi potrdila delodajalca.

Prosim vas, da v kolikor izpolnjujete zgoraj zapisane pogoje in želite uveljaviti vašo pravico do nujnega varstva, to sporočite svoji vzgojiteljici/razredničarki najpozneje do srede, 31. marca 2021, do 9. ure.

 

Ravnatelj:
Johann Laco

Male sive celice

V začetku marca smo se z učenci Saro, Timom in Leo udeležili snemanja osminefinale oddaje Male sive celice. Učenci so se pomerili proti ekipi iz OŠ Otočec. Uvrstitev v drugi krog tekmovanja je za našo šolo velik uspeh.

Vabimo Vas, da si oddajo ogledate v soboto, 3.4.2021, ob 9.55 uri na 1. programu Televizije Slovenije.

Iskrene čestitke vsem tekmovalcem.

mentorica Martina Horvat

MATERINSKI DAN

Materinski dan je neformalen praznik, posvečen materam, brez katerih nas niti ne bi bilo na svetu. Praznovanje materinskega dne izvira iz Združenih Držav Amerike, kjer so ga prvič praznovali leta 1910, v Evropo pa je praznovanje prišlo po prvi svetovni vojni, vendar ob različnih datumih. Sprva je bil kot datum praznika določen 15. maj, potem pa končno prestavljen na 25. marec. V Sloveniji se po drugi svetovni vojni materinski dan zaradi praznovanja dneva žena, 8. marca, praviloma ni praznoval, danes pa je spet v veljavi in se praznuje na isti dan kot Marijino oznanjenje, ki je dogodek, ko je angel Gabrijel Mariji napovedal, da bo čudežno rodila sina Jezusa.

Veliko ljudi se ne zaveda, kako izredno pomembno vlogo ima mama v otrokovem življenju ter tudi v odraslih letih. Zato je edino prav, da imamo praznik posvečen samo njim.

Oliver Andrejčak, član novinarskega krožka

MEDNARODNI DAN GOZDOV – 21. MAREC

Gozdovi pokrivajo eno tretjino Zemljine kopenske površine in opravljajo življenjsko pomembno funkcijo za ves svet: zadržuje vodo, slabi moč vetra, preprečuje erozijo, vgrajuje ogljik, zboljšuje kakovost zraka in uravnava klimatske ekstreme. V Sloveniji gozd pokriva skoraj 60% površine, s čimer spada med najbolj gozdnate države v Evropi. Najbolj gozdnata država na svetu je Surinam v Južni Ameriki, tam gozd prekriva okoli 90 odstotkov površine.

Generalna skupščina Združenih narodov je leta 2012 razglasila 21. marec za mednarodni dan gozdov. Ta dan nas vsako leto opomni, kako pomembno je ozaveščanje o pomenu in nujnosti rabe vseh vrst gozdov. Letošnji mednarodni je dan potekal pod geslom »obnova in nega gozda: pot do zdravja in dobrega počutja.«  Obnova in nega gozda sta temelja trajnostnega, sonaravnega in večnamenskega gospodarjenja z gozdovi. V Sloveniji obnova gozdov poteka večinoma po naravni poti, kar v praksi pomeni, da velika večina dreves zraste iz semen lokalnih odraslih dreves. Kjer pa ta način obnove ni mogoč, gozdu pomagamo mi, s sajenjem ustreznih drevesnih vrst.

Zadnja leta obseg obnove gozdov v Sloveniji raste zaradi naravnih ujm in njihovih posledic za gozdove. V letu 2020 je bil obseg obnove gozda s sadnjo sadik gozdnega drevja največji v zadnjih 20 letih. Posajenih je bilo 1.930.000 sadik 30 različnih drevesnih vrst na preko 700 hektarih površin, na katerih je bila potrebna obnova gozda.

Tudi na naši šoli se je obeležili ta dan. Učenci 4. razreda so najprej prebrali knjigo Fižol na robu gozda, nato pa ob pomoči hišnika posadili drevesce.

                                                                                                    Urška Marčič, koordinator Ekošole

Sajenje dreves

4 Slike

(Skupno 89.271 obiskov, današnjih obiskov 39)
Dostopnost